Usposabljanje za samoevalvacijo

Na osnovi izkušenj z mrežami učečih se šol smo izvajali usposabljanje strokovnih delavcev na šolah preko t. i. timov za samoevalvacijo, v katerih sobili ravnatelji in še dva ali trije drugi strokovni delavci. Time smo usposabljali za načrtovanje izboljšav in vodenje procesa samoevalvacije, hkrati pa tudi za izvedbo delavnic z učiteljskimi in vzgojiteljskimi zbori.

Vsak od sedmih dni usposabljanj je obsegal:

• delavnico, ki jo je za člane timov za samoevalvacijo vodila Šola za ravnatelje, za učiteljske  in vzgojiteljske zbore pa timi za samoevalvacijo
• vmesne aktivnosti v šolah in vrtcih, ki so vključevale:
  • strokovne razprave v učiteljskih zborih, aktivih oziroma skupinah (npr. po starostnih obdobjih, triletjih ipd.)
  • individualne vmesne aktivnosti, ki potekajo na ravni posameznih udeležencev

2. cikel usposabljanja (2011-2013)

V 2. cikel usposabljanja za samoevalvacijo je bilo vključenih 70 vrtcev in šol.

1. cikel usposabljanja za samoevalvacijo (2009-2011)

V Usposabljanje za samoevalvacijo je bilo v 1. ciklu v 10 skupinah vključenih 73 zavodov, od tega 14 vrtcev, 41 osnovnih in 18 srednjih šol in dijaških domov. Skupaj 4164 udeležencev. Za nami je:

• 73 dni (584 ur) delavnic, ki so se jih v Šoli za ravnatelje udeleževali t.i. timi za samoevalvacijo (ravnatelj in 2 strokovna delavca) in
• 510 dni (4080 ur) delavnic, ki so jih timi uspešno vodili sami, na svojih šolah, vrtcih.

Seveda je bolj kot pregled v številkah pomembno in povedno tisto, kar kaže na uspešnost usposabljanja in predvsem uvajanja procesa samoevalvacije v šole, vrtce in izboljšave na izbranih prioritetnih ciljih. Sprotna spremljava usposabljanja z razpravami in refleksijami, analiza poročil o vmesnih aktivnostih v šolah, vrtcih, pregled dokumentov, ki so nastajali v procesu uvajanja samoevalvacije in vsebina razprav na usposabljanjih so pokazali, da smo bili uspešni pri tem, da smo:

• uspeli vzdrževati dinamiko priprave in oblikovanja vsebin, izvdbe usposabljanj ter načrtovanja in izvedbe vmesnih aktivnosti v šolah, vrtcih,
• na usposabjanjih vzpostavili strokoven, odprt in sproščen odnos, ki je nedvomno vplival na kakovosti izvedbe ter motivacijo za usposabljanje in samoevalvacijo,
• skupaj in vsak zase iskali poti in načine uspešnega uvajanja samoevalvacije v šolo, vrtec,
• se skupaj učili in krepili svoje znanje in spretnosti povezane  s samoevalvacijo.

Uspešni pa smo bili še bolj ali predvsem v tem, da analize dokumentov in vsebine razprav z udeleženci kažejo, da so timi z vsešolskim pristopom, vključevanjem večine ali vseh strokovnih delavcev, z osredotočenostjo na procese učenja in poučevanja ter s svojim pristopom k vodenju in usmerjanju uspeli vzpostaviti dobre temelje za trajnost samoevalvacije. Če jih izpostavimo samo nekaj:

• omogočanje vsem zaposlenim, da aktivno delajo in sodelujejo pri izboljšavah,
• bolj sistematično spremljanje in vrednotenje sebe in šole,
• spodbujanje izboljšav in razvojnega načrtovanja,
• krepitev strokovnih razprav in spodbujanje izmenjave primerov dobre praks,
• krepitev odgovornosti vseh za kakovost,
• krepitev profesionalnega razvoja
• itd.